ŽIVLJENJE BREZ TELEVIZIJE

Gledanje risank oziroma televizije je ena izmed stvari, ki nama je z možem resnično ušla izpod nadzora. PRIZNAVA! V začetku temu nisva namenjala posebne pozornosti, zato svojim otrokom pri gledanju televizije nisva postavila jasne meje, kar je bila napaka, ki sva jo morala odpraviti.

Sama menim, da televizija, računalnik, telefon in ostala tehnologija niso slabi, vendar le v primeru, ko je čas uporabe omejen in so vsebine, ki jih otroci pregledujejo pod starševskem nadzorom (to velja za mlajše otroke. Ko jim lahko zaupamo in jih naučimo zakaj nam tehnologija v življenju lahko pomaga, seveda naš nadzor ni več potreben).

Nama je začel utripati rdeč alarm, ko je najin fantek zjutraj vstal in so bile njehove prve besede: »Mami prižgi mi risanke!«. Tudi dan se je zaključil s podobnim stavkom. Kadar mu nisva ustregla je imel čustveni izpad, kot da sva mu vzela nekaj zares nujno potrebnega in dragocenega. In ja … skozi njegove oči je to tudi zares bilo. Opazila sem tudi, da ni hotel več na sveži zrak zato, ker je raje gledal risanke. Takrat sva končno dojela to, na kar opozarjajo strokovnjaki:

»Televizija nas zasvoji in otroški programi so oblikovani tako, da jih otroci ne morejo nehati gledati«.

 


Izdelek iz področja osebne rasti: Škatlica Samozavesti


 

Tudi nekatere reklame so oblikovane tako, da nas v tistih parih sekundah hipnotizirajo in prepričajo, da nujno, še ta trenutek potrebujemo določeno stvar in se odpravimo v trgovino. Da vseh drugih škodljivosti za otrokove možgančke sploh ne omenjam.

Z možem sva se pogovarjala kje in kako najti rešitev, da najino napako popraviva in se ob tem izognemo otrokovi krizi in nepotrebnim negativnim čustvenim izpadom, ki nikomur izmed nas ne koristijo, še najmanj pa otroku.

Nekaj časa nazaj je padla odločitev … mož je izklopil televizijo in jo odnesel ven iz stanovanja. Seveda je bilo par dni za najinega sina zares težkih. Še sama nisem mogla verjeti, koliko je bil z njo že zasvojen in v kakšno krizo je padel. Hodil je po stanovanju, jokal in govoril, da potrebuje televizijo. Težko sva ga zamotila s kakšno drugo dejavnostjo. Krizo, ki je trajala kar nekaj dni smo morali skupaj prebroditi, potem pa so se začeli pravi in pristni trenutki družinskega življenja.

Odkar v stanovanju nimamo več televizije, je čas ki ga preživimo skupaj zares nekaj posebnega. Vsak trenutek, ko smo skupaj se posvetimo en drugemu in imamo več načrtovanih dejavnosti, ki krepijo otrokove spretnosti na vseh področjih. Smo bolj sproščeni, povezani in nasmejani. Čisto za vsakega izmed nas je bila to prava odločitev. Tudi midva lahko počneva veliko več stvari za najin zakon in skupni čas, ko otroci zaspijo in se bolj povezujeva ali pa vsak ustvarja na svojem projektu in uresničujeva svoje sanje. Sedaj poslušamo več glasbe, risanke pa pridejo na vrsto kdaj pa kdaj na telefonu preko YouTube kanala, vendar vedno časovno omejene. Dogovora se držimo in brez večjih izpadov preživimo dneve. Znani strokovnjak pravi: »Toliko časa kot moji otroci presedijo pred televizijo/računalnikom, 2 krat toliko časa smo zunaj na svežem zraku«. Torej, če gledamo pol ure televizije na dan, smo najmanj eno uro zunaj na svežem zraku.

Če bomo kdaj prinesli televizijo nazaj v stanovanje, ne vem. Zagotovo pa to še ne bo kmalu, predvsem pa, če do tega pride, bodo od prvega trenutka naprej veljala določena pravila in dogovori, ki jih bomo vsi spoštovali.

Predlagam vsem, ki imate podobne težave, da storite tako kot sva midva. Vse bo veliko lažje. Tudi za otroka. Četudi je televizija ugasnjena, jo ima ves čas na očeh. Saj veste … skušnjavi se je veliko težje upreti, če jo imamo pred očmi. Če je vaš otrok eden izmed tistih, ki televizijo zelo rad gleda in se ji težko upre, je zanj veliko težje, v kolikor mora biti ugasnjena in je v istem prostoru kot on sam, kot če je preprosto ni v stanovanju.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja