STARŠI SMO TISTI, KI SVOJIM OTROKOM VCEPIMO BLOKADE

Nihče od staršev si za svojega otroka ne želi, da kot odrasel ne bi verjel vase in bi imel v glavi blokade, ki bi mu sporočale, da ne more uresničiti svojih sanj. Vendar nas pri vzgoji klub temu lahko hitro zanese. Da dosežemo, da bodo otroci verjeli vase, moramo biti pazljivi že od malih nog. Predvsem moramo biti pozorni kako z njimi komuniciramo, kakšne omejitve jim postavljamo in kaj jim kažemo s svojim zgledom.

»Uspešen človek je človek, ki v svoji glavi nima omejitev in, ki razmišlja široko izven okvirjev. Je ustvarjalen in si upa razmišljati s svojo glavo«.

Vsi se rodimo z veliko mero ustvarjalnosti in široko domišljijo. Od staršev ter vzgojiteljev, učiteljev in drugih ljudi, ki so v stiku z našim otrokom, je odvisno ali mu bomo njegovo ustvarjalnost ubili ali spodbudili. Od nas je odvisno kaj bomo otroku vcepili v glavo. Ali bo prepričan, da v življenju lahko doseže vse, kar si resnično želi ali pa bo v sebe dvomil in se sprijaznil s tem, kar bodo rekli drugi.

»Imamo moč, da jih (zavedno ali nezavedno) zapremo v tako velik okvirček, kot smo si zamislili mi (ne oni!) in jih naučimo kako morajo razmišljati.«

NE POSTAVLJAJMO OMEJITEV MAJHNEMU OTROKU

Tukaj vas moramo opozoriti, da sta postavljanje zdravih mej, v katerih se otrok počuti varne, nekaj drugega kot ustvarjanje omejitev v njegovi glavi.

Želimo vam opisati enostaven primer, v katerem se je znašla že večina staršev. Predstavili vam bomo kako že majhnemu otroku začnemo omejevati njegov um in mu sporočamo, da so določene stvari zanj nedosegljive.

Mark in mamica sta bila v otroški trgovini z igračami. Mark si je zaželel gasilski avto. Ker mu ga mama ni želela kupiti je rekla Marku, da nima dovolj denarja, da bi si gasilski avto lahko privoščila. To ni bilo res. Mama je imela denar, vendar ima Mark doma že gasilski avto, s katerim se že dolgo ni igral in je nanj verjetno že pozabil. Mama je Marku omenila da nima denarja SAMO zato, ker ve, da se bo s tem izgovorom izognila Markovemu protestiranju sredi trgovine.

Mama je s svojim odgovorom slabo vplivala tako na Marka, kot nase. Vse kar izrečemo in v kar smo prepričani si prikličemo v svoje življenje. Ponavljanje, da nimamo denarja (pa čeprav to ni res), nam zagotovo ne prinese nič dobrega. Mama je Marku z zgornjim stavkom dala jasno vedeti, da obstajajo omejitve, da njemu avto ne pripada, da ne more imeti tega kar si želi.

Seveda vas moramo opozoriti, da to ne pomeni, da morate otroku kupiti vse kar si zaželi in ga »hraniti z materialnimi« stvarmi. Želimo vam samo povedati, da je potrebno izbrati PRAVI NAČIN kako otroku razložiti, da nekaj ne bo dobil, da mu pri tem ne pričnemo že kot majhnemu postavljati omejitev v glavi.

Lahko bi mama npr. rekla Marku, da ima doma že gasilski avto in da bosta, ko prideta domov iz odpadnega materiala izdelala še enega, čisto novega… Tako bi Mark prišel do novega gasilskega avta, na katerega bi zagotovo bil ponosen, saj ga je izdelal sam, s svojo mamo bi koristno preživela čas in se povezovala, prav tako pa bi naredila nekaj dobrega za naše okolje.

To je samo eden od primerov kako bi mama lahko odreagirala drugače. Če mislite, da to pri vašem otroku ne bi delovalo je drugih možnosti še ogromno, samo potrkati je potrebno na vrata vaše ustvarjalnosti.

Seveda se situacija, v kolikor denarja resnično nimate, nekoliko spremeni, vendar tudi v tem primeru vam ne svetujemo da to obešate na »veliki zvon«. Raje začnite svoje misli usmerjati k obilju in resnično začnite verjeti, da ga boste prejeli. Začnite iskati rešitve in negativne stavke čim manj izgovarjajte in si jih izbite iz glave.

Ne obtožujte se, če otrokom ne morete dati vsega (tukaj mislimo materialne dobrine) in imate finančne omejitve. Bistvo je, da dobi vašo ljubezen. Ponavljamo… namen primera NI, da otrok vse dobi, vendar o NAČINU kako mu situacijo predstavimo. Lahko bi vam navedli kateri koli drug podoben primer …

Vsak otrok lahko odraste v uspešnega posameznika. Potrebno je le, da starši nikoli ne nehajo verjeti vanj, mu ne postavljajo ovir, ga ljubijo in mu govorijo, da lahko spremeni vse, če si bo to želel. Poznamo veliko posameznikov, ki so vse zgradili iz nič. Če uspešni posamezniki niso imeli spodbude od staršev, jih je spodbudil nekdo, ki jim je bil blizu. V njih je verjel in v sebi so imeli gorečo željo.

»Naš uspeh nikoli ni odvisen od našega socialnega statusa v preteklosti, vendar od tega kaj nosimo v svojem srcu in umu.«

NE UBIJAJMO NJEGOVE USTVARJALNOSTI, DOMIŠLJIJE in LASTNEGA IZRAŽANJA

Ko otrok nariše rdeče morje in modro travo, mu nikar ne govorimo, da je to narobe. Konec koncev morje v resnici sploh ni modre barve, kot to po navadi rišemo odrasli in trava premore toliko odtenkov zelene in drugih baru, da se težko opredelimo kaj je res »prav«. Narava ni nikoli ista. Ves čas se spreminja. In naj vas ne skrbi, da bi otrok kot odrasel še vedno bil prepričanja, da je trava modra, v primeru, da mu kot majhnemu otroku nebi povedali, da je svoje slike naslikal čisto napačno. Otrok si bo oblikoval pravo predstavo o določeni stvari, ko bo za to čas. Vi pa mu boste z možnostjo, da vam razloži svet, kot ga vidi on, poklonili najlepše darilo. Ne boste ubili njegove domišljije in ga začeli že kot majhnega prepričevati, da razmišlja narobe, vendar mu boste dopuščali možnost, da se izrazi na svoj način, da ljudje lahko različno vidimo situacije, KER SMO SI RAZLIČNI in da ni nič narobe če razmišlja s svojo glavo.

»Poskušajmo se izogibati, da otrokom ves čas govorimo, da je nekaj narobe in se naučimo spodbujati njihovo domišljijo in ustvarjalnost.«

Želimo vam povedati, da smo si različni in zato tudi različno razmišljamo. Naša resnica, je naša, ni pa nujno da je tudi otrokova. To kar vidite vi, lahko vaš otrok vidi čisto drugače, pa to še ne pomeni, da je napačno. Da boste razumeli kaj želimo s tem povedati, vam razložimo na primeru.

Na parkirišču se nekdo zaleti v avto, ko vas ni bilo v njem. Mama vidi situacijo kot pravo katastrofo. Sprašuje se kako je to mogoče. Oče namesto katastrofe vidi v razbitem avtomobilu priložnost, da ga boste končno zamenjali, saj je bil že zelo star in ni več ustrezal varnemu vozilu.

Zgoraj je ena situacija, na katero dve različni osebi gledata različno. Prav tako mama, kot oče pa imata iz svojega vidika prav.

Isto je pri vzgoji. Nekaj kar vidite vi, lahko vaš otrok vidi čisto drugače. Kar je všeč vam, ni nujno da bo tudi vašim otrokom. Zato se sprostite, nehajte razmišljati kaj si bodo mislili drugi in jim omogočite ustvarjalnost in lastno izražanje, seveda do te mere dokler ne ogrožajo sebe ali drugih. Če želi v šolo z dvema različnima nogavicama naj gre, čeprav vi tega nikoli ne bi naredili. Če se bo on ob tem počutil dobro in samozavestno je to edino, kar je pomembno. In če si bo za 18 rojstni dan želel kupiti veliko dražji avto, kot mislite, da bi bil zanj primeren in si ga bo lahko privoščil, mu dovolite da to tudi stori. Svetujte mu in mu predstavite svoje mnenje. Ne postavljajte pa mu omejitev, katerih sam ne vidi…

Velikokrat otrokom nekaj ne dovolimo, ker mislimo, da smo bolj izkušeni in mu želimo samo dobro. Vendar lastne izkušnje so tiste, ki nas najbolj oblikujejo in iz katerih najbolj zrastemo.

Kot drugje v življenju je tudi vzgoja naših otrok odvisna od tega, kako smo bili vzgojeni sami, ter koliko imamo volje, da določene vzorce pri sebi spremenimo in odreagiramo drugače. Zato se vsak trudi po svojih močeh in popolni starši ne obstajajo…

Za konec pa še ena misel…

»Edina omejitev, ki jo otroku lahko postavite je, da ne sme škodovati sebi in drugim. Povsod drugje bi mu morali dopuščati svobodo«.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja