SPOŠTOVANJE SI MORAMO PRISLUŽITI

Noč se je že zdavnaj spustila, jaz pa razmišljam, kako lepo potujem. Potujem skozi življenje. V vsakem “kraju” najdem kaj novega. Nekje se skriva blišč, moč, prestiž, spet drugje, revščina, bolečina, trpljenje … a ne glede na to kje in skozi kaj potujem, so tukaj izkušnje. Dragocene izkušnje, ki odpirajo še tako zaslepljene poglede.

Na svojem potovanju se srečujem s pravo paleto ljudi. Nekateri so močni, občudovanja vredni in predvsem človeški, potem pa so tu še tisti, ki si to želijo biti, vendar so zgrešili pravo pot do svojega cilja. Nekateri so zgled, pravi voditelji in učitelji, od katerih znanje kar srkaš, potem pa tu še tisti, ki ponižno sklonijo glavo in dovolijo, da jih tisti “ta močni” vodijo. V kolikor so “tazadnji” naleteli na močne osebe, ki so vredne občudovanja, so lahko hvaležni. A danes opažam, da je takšnih vedno manj. Nikakor ni namen zapisa stresati slaba opažanja, a prav je, da pogledamo z realnimi očmi. Vse več je takšnih “voditeljev”, ki svojo moč gradijo na strahu ljudi in, ki spoštovanje ZAHTEVAJO, namesto, da bi si ga prislužili. 

S takšnimi ljudmi ste se zagotovo že srečali. Lahko je to vaš šef, vaša soseda, priznani zdravnik, profesorica na fakulteti, vaša prijateljica, oče, vaš partner ali celo (ne boste verjeli) vaš otrok. Nič ni narobe, če želiš, da te ljudje spoštujejo. A žal so takšni ljudje skrenili s poti, takoj zatem, ko so voditeljsko vlogo in spoštovanje zahtevali

Poglejmo moj “aktualni” primer: V zadnjih mesecih se srečujem z ogromnim številom zdravnikov. Z ljudmi, ki so morali pokazati, kar nekaj volje, da so si prislužili naziv, kakršnega imajo. Velja prepričanje: “Ljudje, ki se trudijo bolj, kot se trudijo ostali, si zaslužijo več spoštovanja, mar ne?” Še nedolgo nazaj je veljalo, da so to posebni ljudje. Ljudje, ki spadajo v kategorijo ljudi, ki jih je potrebno SPOŠTOVATI, saj opravljajo častno in zahtevno delo. Naše babice in starši so imeli pred njimi nekakšen “rešpekt”. Mogoče sem te vzorce prevzela tudi sama, a kaj hitro spoznala, da je vse skupaj iluzija. Že res, da zdravniki opravljajo čudovito, neprecenljivo delo, v katerem DOBESEDNO rešujejo človeška življenja, a danes govorimo o spoštovanju. Spoštovanja ti ne prinese noben doktorat ali kakšen drug papir, naziv. Za mene si mora spoštovanje zaslužiti tako zdravnik, kot čistilka ali pa, konec koncev jaz sama, če že “moramo kategorizirati” ljudi. To je razlaga zakaj lahko enega zdravnika tako zelo ceniš, spoštuješ, priporočaš drugim, mu zaupaš in ga občuduješ. Ali pa enemu sploh ne zaupaš in se ga (če se le da) izogibaš na široko. Tukaj bi lahko vzela tudi kateri koli drugi primer, s katerimi se srečujemo/srečujete. Lahko se najdete v odnosu UČITELJ/UČENEC, MOŽ/ŽENA, ŠEF/DELAVEC, POLITIK/VOLIVEC… itd.

Spoštovanje si PRISLUŽIŠ (ne zahtevaš), PRVIČ: Tako, da najprej spoštuješ sam sebe. DRUGIČ: S človeškostjo, in TRETJIČ: S tem, da ga najprej podariš ti, ljudem okoli sebe – ne občutek VEČVREDNOSTI ali pa SPOŠTOVANJE nista eno in isto, a o tem naslednjič.

Pa se vrnimo k prvi točki. Kdo danes zares spoštuje sam sebe? Spoštuje točno to, kar je. Ne to, kar si želi biti, ampak to kar JE. Mogoče bo veliko ljudi na to vprašanje odgovorilo, da se spoštujejo. Vendar se res? Čisto globoko? Ne EGO tudi ni spoštovanje. Za egom se lahko spretno skrivamo, a to v resnici nismo “tapravi” mi. Ego lahko primerjamo z nekakšnim oklepom. Kupimo lahko veliko različnih in se skrijemo ter zavarujemo za njimi, a ne glede na to, ne moremo ubežati svoji notranjosti. Ko zares osvojimo to točko, so stvari tako zelo preproste. Ne morete zahtevati, da vas nekdo spoštuje, če ne spoštujete niti sami sebe. Ne morete osvojiti sveta, če najprej ne osvojite sami sebe. Večkrat imamo s tem večji problem ravno ženske. Zaradi naše vzgoje najverjetneje. Četudi se slepimo, se večkrat v življenju srečamo s situacijami, ljudmi ali dogodki, ko naj bi bile šibkejše, manj zmožne in posledično seveda manj vredne. Čas je, da to pri sebi ustavite, se vzljubite in sami sebi postavite mejo. Ko storite to, jo posledično postavite tudi drugim.

Druga točka: S človeškostjo. Ja, to so meje in zahteve, ki jih najprej postavimo sebi in nato zrcalimo v svojo okolico. Biti moramo človeški DO SEBE in do DRUGIH. 

Tretja točka: Podari spoštovanje. Še tako kruto dejanje, ki ga doživite, lahko predelate z zdravo mejo spoštovanja. Še tako grobo mejo, lahko postavite s spoštovanjem. Vsi, ki si delimo ta planet, si ga zaslužimo. VSI! Ljudje, živali in rastline. Predsedniki države, politiki, glasbeniki, trgovci, učitelji, smetarji, rudarji, pisatelji …

Pa da zaključim …

Pomembno je, da pri pridobivanju spoštovanja, sledite točno takšnemu vrstnemu redu. Ni nemogoče, ko pa vam uspe, se lahko samozavestno pohvalite, da ste si PRIDOBILI SPOŠTOVANJE, ne pa ga zahtevali na neprimerne ali celo krute načine.

 

Z ljubeznijo,

Maja Mesić Štrubelj, svetovalka in angelska terapevtka

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja