POSTAVIMO PRAVE TEMELJE ZA TRDNO DRUŽINO!

Družina je najpomembnejša celica. V njej se oblikujemo kot posamezniki in od našega otroštva je odvisno kako se bomo prebili skozi življenje in živeli. Ko zakonca ali partnerja v roke prejmeta čudovito malo bitje se življenje popolnoma spremeni. Prejela sta največji zaklad, s tem pa pridobila tudi veliko odgovornost. Pravimo, da so otroci nepopisan list papirja. Kako ga bomo popisali je odvisno od nas.

Danes poznamo več vrst vzgoje. Katera vrsta vzgoje je zares primerna in prava je težko reči. Da smo nekaj res naredili dobro vidimo šele čez  15, 20, 25 let, ko naši otroci odrastejo. Od tega kako vzgajamo mi, je odvisno tudi kako smo bili vzgojeni sami. Vsak posamezniki prinese v družinsko življenje svoje zakoreninjene vzorce, ki jih je prejel od svojih staršev oziroma svoje družine. Včasih vzorci, ki smo jih prenesli s seboj niso ravno dobri, je pa pomembno, da se jih zavedamo in jih poskusimo spremeniti. Včasih nam ne bo uspelo in bomo odreagirali točno tako kot so naši starši. Točno tako kot smo v preteklosti rekli, da nikoli ne bomo. Vendar z vajo in trdno voljo nam lahko uspe marsikaj.

Izpostaviti želimo dve vrsti vzgoje, ki po našem mnenju nista primerni in lahko posameznika negativno zaznamujeta.

  1. Je permisivna vzgoja, kjer je otrokom vse dovoljeno. So naši »mali šefi«, ki narekujejo kako naj živimo. Otroci vzgojeni v permisivni vzgoji nimajo jasno postavljenih meja. Rezultat permisivne vzgoje je lahko aroganten posameznik, ki vedno gleda le nase in svoje koristi, brez empatije do drugih.
  2. Je avtoritarna vzgoja. To je vzgoja kjer otroka ves čas postavljamo v podrejeni položaj. Avtoritarni starši so vedno v glavnem položaju in si prilastijo pravico do vse družinskih članov. Znotraj družine veljajo stroga pravila, brez dogovarjanja in popuščanja. Napake se hudo kaznujejo. Staši ne razlagajo zakaj morajo otroci nekaj narediti. Rezultati avtoritarne vzgoje so prestrašeni posamezniki, ki ves čas potrebujejo strog nadzor in usmeritve, brez svojega lastnega jaza.

V kolikor si želimo izoblikovati sočutnega, ljubečega, ustvarjalnega, samostojnega in odgovornega posameznika se poskusimo izogibati permisivni in avtoritarni vzgoji, ter poiščimo med njima neko srednjo pot.

»Ljubimo, poljubljamo, objemajmo, poslušajmo svoje otroke. Dajmo jim možnost, da nam pokažejo kakšni so, dovolimo jim da so ustvarjalni.  V svoji družini ustvarimo prijetno in veselo vzdušje«.

Napisati recept kako vzgajati naše/vaše otroke je težko. Vsak posameznik je svoj individum in v vsaki družini so različni posamezniki, različnih karakterjev, katerim so pomembne različne stvari. Na temo vzgoje bomo še veliko pisali, za danes pa nekaj napotkov:

  • Sprostimo se pri vzgajanju naših otrok. Popolni starši ne obstajajo. Ne obsojajmo se, ne poslušajmo drugih, ter začnimo poslušati SEBE! Vsi starši imamo izoblikovan notranji čut ali z drugimi besedami preprosto poslušajmo kaj nam govori naše srce. Samo mi zares poznamo sebe in svoje otroke. Lahko poslušamo nasvete drugih, samo mi pa vemo, če bo določen nasvet glede na otrokovo osebnost pomagal našemu otroku ali ne.
  • Poslušajte svoje otroke in jim dovolite izraziti svoja čustva. Dovolite se jim smejati, vpiti, veseliti in jokati. Ne zatirajmo otrokovih izpadov, saj je to le način ko nam nekaj sporočajo pa še ne znajo drugače. Lahko ga z leti naučimo bolj primernega načina izražanja svojih čustev in občutkov, nikar pa mu jih ne prepovedujmo in jih ne zatirajmo.
  • Svojemu otroku pokažite tudi svoje čustva. Pokažite mu, da ste tudi vi samo človek. Bodite veseli in bodite žalostni. Smejte se in se zjokajte, ko vam je težko.
  • Namenite otroku svoj čas. Prva stvar, ki si jo naši otroci želijo je da čim več časa lahko preživijo z nami. Ni pomembno kaj počnemo, samo da smo skupaj in se imamo lepo.
  • Postavite SEBI jasne meje. Ves čas je govora, da moramo otroku postaviti jasne in trdne meje. To je res, vendar pa ne smemo pozabiti, da moramo najprej meje postaviti sebi. Če se odločite, da z vami nihče ne bo govoril grdo, se bodo tako otroci kot ostali odrasli naučili do vas spoštljivega odnosa. Če se odločite, da boste za vse skuhali eno večerjo in ne za vsakega posebej, ker se vam časovno ne izide, potem se tega držite in držali se bodo tudi drugi.
  • Vedno si vzemite čas, da se z otrokom pogovorite in mu stvari razložite. Ko otrok naredi nekaj kar se vam ne zdi prav, se o tem pogovorite in mu dobro utemeljite zakaj je to tako. Ne prepovedujte mu stvari brez razlage.
  • Dajte otroku možnost, da se o stvareh (v katerih ni ogrožen sam ali kdorkoli drug) odloča sam. Tako se bo naučil sprejemati odločitve in razmišljati s svojo glavo.
  • Izogibajte se kritiziranju. Ko mu razložite da neko vedenje ni v redu, vedno govorite o vedenju (npr.: Naslednjič ne teči ko neseš kozarec, ker vidiš da se lahko razbije) in ne o njegovi osebnosti (npr.: Si zelo neroden in nesposoben, ker si razbil kozarec).
  • Izogibajte se opozorilu: »PADEL BOŠ«. S tem otroku sporočate, da ne bo zmogel in da mu ne zaupate. Da se lahko izogne nevarnosti obstaja veliko drugih načinov.
  • Ne posegajte ves čas v njihovo igro z vrstniki. Med igro velikokrat pride do konfliktov. Dajte otrokom možnost, da se zmenijo sami in se naučijo postaviti zase.
  • Imejte jih radi. Otroci čutijo več, kot si mi lahko predstavljamo.

Zgoraj smo vam podali nekaj nasvetov, predvsem o vašem odnosu do otrok. Seveda pa ne smemo pozabiti, da se vsi temelji začnejo graditi pri mami in očetu. V prvi vrsti se je vredno potruditi, da sta starša med seboj čim bolj povezana in si stojita ob strani. Potem je vse lepše, bolj globoko in lažje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja