POMEMBNI KORAKI DO DISCIPLINIRANEGA ODRASLEGA 2

V spodnjih vrsticah si lahko preberete naslednje korake, kako svojemu otroku pomagati, da odraste v discipliniranega odraslega. Naše delovanje in odzivi so ključni. V prvem delu zapisa, ki si ga lahko preberete na povezavi https://www.naslonisename.com/pomembni-koraki-discipliniranega-odraslega-1/ , smo govorili o primernem postavljanju meja in kazni.

Danes bomo spoznali, katere veščine moramo pri otroku še razvijati, da pridemo do notranje discipline.

To so: razvijanje VZTRAJNOSTI IN SAMONADZORA, OSREDOTOČANJE NA STVARI/DOGODKE ter SPODBUDA OTROKOVIH ZANIMANJ, SODELOVANJE PRI REŠEVANJU TEŽAV, POSTAVLJANJE MEJA ter SPODBUDA, DA SI OTROK SAM RAZPOREDI SVOJ ČAS.

VZTRAJNOST IN SAMONADZOR

Pomembno je, da že od malega otrokom dopustimo možnost, da prevzamejo nadzor in pri tem vztrajajo, četudi to pomeni, da moramo spremeniti in prilagoditi svoje načrte.

»Otroka opazujte in mu sledite«.

Primer: Oče in Gal ste se odločila, da odideta na šolsko igrišče. Dogovorila sta se, da se bosta igrala na toboganu in gugalnici. Oče ima načrt, da gresta z Galom potem še v trgovino, zato je  pozoren,  da se Gal igra zgolj na toboganu ter gugalnici, in tako ohrani svoja oblačila čista. Ko očka in Gal prideta do igrišča, Gal najprej steče do kupa peska pomešanega z blatom in malega tovornjaka. Oče reče Galu, da sta prišla na tobogan in gugalnico. Gal vztraja, da mora tovornjak peljati pesek na drugo stran igrišča. Po kratkem pregovarjanju oče popusti in dovoli Galu, da zaključi kar želi. Ko je naložil pesek na tovornjak in ga odpeljal na drugo stran je rekel: »No tako! Sedaj pa pojdiva do gugalnic«. Čeprav je moral oče spremeniti svoj načrt in bosta morala, preden gresta v trgovino še domov po nova oblačila, je Galu omogočil, da je z vztrajnostjo in občutkom samonadzora razvijal svojo notranjo disciplino in poslušal svoj notranji glas. Gal je spoznal, da z vztrajnostjo lahko doseže cilj, ki si ga zastavi.

OSREDOTOČANJE NA STVARI/DOGODKE IN SPODBUDA OTROKOVIH ZANIMANJ

Osredotočanje na stvari/dogodke ter spodbuda otrokovih zanimanj je temelj, za razvoj notranje discipliniranega človeka.

»Da smo lahko notranje disciplinirani, moramo imeti sposobnost, da se na stvar/dogodek, ki je pred nami lahko osredotočimo, ter ga tako tudi izpeljemo do konca«.

Otroci od rojstva naprej spoznavajo in razvijajo osredotočenost na stvari, ki jih zanimajo. Že kot majhni svojo glavico obračajo v smer zvokov, ki jih pritegnejo. Lahko rečemo, da se odzivajo na dražljaje in informacije, ki jih zaznajo njihova čutila. Naša naloga pri vsem tem je, da sodelujemo z njimi. Še posebej bodimo pozorni kaj otroka najbolj pritegne in s svojim govorom, kretnjami in postavljenimi izzivi, spodbudimo in poglobimo otrokovo zanimanje. Z našo pomočjo bodo osredotočenost na določeno stvar ali dogodek, vedno bolj podaljševali.

Primer: Šest mesečna Janja vedno prihiti k svojemu bratcu, ko vzame v roke pojočo knjigo in na njo pritisne. Naša naloga pri vsem tem je, da spodbujamo njeno zanimanje, smo nad njenim odzivom navdušeni, ji pokažemo kako lahko tudi sama pritisne na knjigo ter ji damo priložnost da poskusi. Lahko knjigo odnesemo izven njenega vidnega polja, ter na njo pritisnemo, da zaigra, Janja pa jo mora poiskati. S svojim delovanjem Janjino zanimanje še poglobimo.

SODELOVANJE PRI REŠEVANJU TEŽAV

Otroci bodo skozi svoj razvoj naleteli na kar nekaj težav, ki jih bodo poskusili rešiti. Pomembno je, da jim pri tem pomagamo, saj s tem spodbudimo otroke, da ne obupajo in ne pustijo stvari/dogodka nerešenega. S pomočjo odraslega razvijajo sposobnost iskanja rešitev, da lahko dosežejo to, kar si želijo in s tem razvijajo notranjo disciplino.

Primer: Skoraj dvoletni Jan se je odločil, da bo skuhal kosilo v maminih posodah. Vzel je stol in ga prinesel v kuhinjo. Čeprav se je dotaknil omare, posode na zgornji polici, še vedno ni dosegel. Da na poti do svojega cilja ni obupal, je za pomoč prosil mamo. Jan še ne zna povezovati besed v stavke, zato je mamo prijel za roke, jo odpeljal v kuhinjo in ji s kretnjami pokazal kaj želi. Ker je mama z njim sodelovala, je Jan svoj cilj dosegel in skuhal svoje kosilo.

Mama mu je s svojo pomočjo pokazala, da na poti do cilja obstaja več rešitev. Četudi s prvo rešitvijo (da bo posodo vzel s pomočjo stola) ni mogel priti do končnega cilja, je s tem, da je poiskal drugo rešitev (pokazal mami kaj želi) na koncu uspel.

POSTAVLJANJE MEJA in SPODBUDA DA SI OTROK SAM RAZPOREDI ČAS

Ko otroku postavimo meje, se ne počutijo zgolj varne, vendar s tem razvijamo tudi notranjo disciplino. Kadar otroci delajo kar želijo in na poti svojega razvoja ne naletijo na ovire, ki bi jih morali preskočiti, jih prikrajšamo za razvoj pomembnega dela notranje discipline, saj bodo v življenju naleteli tudi na malo manj zabavna opravila, ki pa jih bodo morali opraviti, če bodo želeli doseči svoj cilj. V kolikor bodo vedno zamahnili z roko, se ne bodo potrudili in vztrajali, se bodo na poti do svojega cilja zagotovo srečali z negativnim občutkov ali glasom v sebi, ki jim bo govoril: »Tako ali tako je vse brez veze, tebi še nikoli ni nič uspelo izpeljati do konca.«

Primer: Ko Andraž pride iz šole, se želi igrati s svojim novim gasilcem. Čeprav ve, da mora narediti domačo nalogo se za njo ne zmeni. Presliši tudi mamina opozorila. Mama ga spomni na dogodek prejšnjega tedna, ko je moral učiteljici pokazati prazen zvezek. Črke, ki so jo imeli za domačo nalogo ni znal napisati. Občutki ob vsem tem, Andražu res niso bili prijetni. Spoznal je, da je bila domača naloga pomembna zato, da se je naučil napisati  novo črko. Da je Andraž lahko osvojil novo črko in jo utrdil, je moral tako v enem dnevu narediti nalogo včerajšnjega in današnjega dne, kar ga je zelo izčrpalo. Mama ga je s svojim pristopom usmerila, da je spoznal, da je zanj bolje, če domačo nalogo naredi. Ni ga prisilila naj domačo nalogo naredi takoj, vendar ga spodbudila, da si sam razporedi svoj čas. Andraž spozna, da sta ob koncu popoldneva pomembni dve stvari: Prva, da se igra s svojim novim gasilcem in druga, da je domača naloga narejena in tako osvoji novo veščino. Odločil se je, da najprej naredi domačo nalogo, ker bo tako miren in zadovoljen, ves preostanek časa pa nameni igri.

Odziv mame je igral ključno vlogo. Čeprav je bila meja postavljena, Andraža v ničesar ni silila, prav tako pa ga je spodbudila, da razvija sposobnost organizacije.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja